|
 |
|
|
| |
 |
(10.02.2008) |
Podnebne spremembe in čebele
|
|
|
E2 novice 2007 (7), št. 1, članek #2
Danilo Bevk, Sovodenj 16, 4225 Sovodenj
Medonosna čebela velja za najpomembnejšega opraševalca. V zadnjem času se predvsem zaradi človekovih posegov v naravo sooča s številnimi težavami, ki jih kljub pomoči čebelarjev le stežka premaguje. Kaže, da se bo v prihodnje morala soočiti tudi s podnebnimi spremembami. Pravzaprav se z njimi že srečuje.
Podnebne spremembe bodo vplivale na medenje rastlin (foto: Danilo Bevk)
Povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji se je samo v zadnjih 50 letih povečala za 1,1°C (Kajfež-Bogataj, 2001). Vročinski valovi se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj zgodaj, že konec maja in v juniju. Spremenila se je tudi razporeditev padavin, poletne suše so vse pogostejše. Od devetih hudih suš v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih (Kajfež-Bogataj, 2007). Po mnenju klimatologov pa bo temperatura v prihodnosti še naraščala. Modeli Berganta (2003) predvidevajo, da bo v Sloveniji do leta 2030 temperatura narasla še za 0,5 do 2,5°C, do leta 2060 za 1 do 3,5°C in do 2090 za 1.5 do 6,5°C. Razpon vrednosti je tako velik, ker upošteva različne scenarije izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti.
Kako bodo spremembe vplivale na čebele je težko natančno predvideti, lahko pa si predstavljamo, da vplivi ne bodo ugodni. Neposredno bodo vplivale predvsem na njihov življenjski cikel. Zaradi zgodnejših pomladi in poznejših zim, bodo čebele dejavne dalj časa, kar samo po sebi še ni problematično, saj čebele v podobnih podnebnih razmerah, kot se nam obetajo, že uspešno živijo, npr. v krajih južno od nas.
Verjetno bodo bolj problematični vplivi, ki bodo delovali posredno in sicer preko sprememb okolja. Spremembe (višje temperature, suše) bodo zagotovo stresne za medonosne rastline, ki bodo zato manj medile in bodo čebelam vse manj zanesljiva paša. Nekatere med njimi se bodo ohranile le na določenih območjih, na primer na višjih nadmorskih višinah, drugod pa bodo počasi izginile. Čebele bodo tako izgubile določene paše in brezpašna obdobja se bodo podaljšala. Pričakujemo sicer lahko, da bodo medovite rastline nadomestile nekatere nove, vendar bo za to potrebno precej časa, prehodno obdobje pa bo nestanovitno.
Nekatere spremembe, ki jih lahko razumemo kot posledico podnebnih sprememb, se pri čebelah že kažejo. Tako zaradi podaljševanja trajanja sušnih razmer in nenadnih vremenskih sprememb opažajo nezadostno oskrbo čebeljih družin v poletnem obdobju, zlasti po točenju, ter nepravilno oskrbo in pripravo družin na zimo (Gregorc, 2008). Ugotavljajo tudi, da zaradi povišane zimske temperature delavke ostanejo aktivne dlje časa, prav tako matice dlje časa zalegajo. Posledica tega je večja poraba zimskih zalog in podaljšan čas razmnoževanja varoj (Preinfalk, 2007).
Skratka, podnebne spremembe so še en izmed stresnih dejavnikov, ki bo še dodatno obremenil čebele. Menim, da bi bilo potrebno v prihodnje zlasti veliko pozornosti nameniti ukrepom, ki bodo negativne vplive čimbolj omilili. Ker lahko pričakujemo številna vremenska odstopanja, bo ukrepe v čebelarstvu potrebno bolj prilagoditi vsakokratnim vremenskim razmeram. Krmljenje, zdravljenje in prezimovanje bodo učinkoviti le, če bodo usklajeni z razvojem čebeljih družin, ki pa se bo lahko od leta do leta razlikoval.
VIRI:
Bergant K. 2003. Projekcije simulacij globalne klime na lokalni nivo in njihova uporaba v agrometeorologiji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, 170 s.
Gregorc A. 2008. Odmiranje čebeljih družin. Slovenski čebelar, 110 (1): 7-9
Kajfež-Bogataj L. 2005. Podnebne spremembe in ranljivost kmetijstva. Acta agriculturae Slovenica, 85: 25-40
Kajfež-Bogataj L. 2007. Glede spreminjanja vremena Slovenija ni izjema. Proteus, 69 (2): 54-61
Preinfalk B. 2007. Veterinarski nasveti za november. Slovenski čebelar, 109 (11): 339
|
|
|
|
